Osnutek smernic za urejanje voda v povirjih (hudourniških območjih) avgust 2024

Pripravili smo osnutek smernic za urejanje voda v povirjih.

V obliki pdf dokumenta je zadnja verzija 3.0 na voljo tukaj.

Formalno naj bi smernice sprejelo Ministrstvo za naravne vire in prostor.

Predlog smernic za urejanje voda v povirjih (v nadaljevanju kratko »smernice«) temelji v formalnem delu na zakonski in podzakonski regulativi s področja voda, predvsem Zakona o vodah (2002 s spremembami), kot tudi drugih smernic, ki jih je sprejela Direkcija za vode Republike Slovenije. Pri pripravi smernic smo upoštevali še drugo področno zakonodajo v Sloveniji, ki se dotika problematike urejanja voda v povirjih (sinonim za hudourniška območja).
Smernice so v svojem prvem delu predvsem upravljavske narave, v pomoč državnim in lokalnim organom upravljanja, kot tudi strokovnim službam, ki usmerjajo kot naročniki področje urejanja voda v povirnih delih Slovenije. Naravni procesi v zaledju nižinskih vodotokov (potok in rek) v veliki meri določajo dinamiko rečnih procesov in s tem seveda smernice za urejanje voda v povirjih pomembno določajo tudi področje urejanja voda v nižinskih (ravninskih) delih Slovenije. Za njih je smiselno pripraviti svoje smernice urejanja, ki se bodo bolj specifično ukvarjale s problematiko, značilno za dolinski vodni svet in njihove ekosisteme, ohranjanje biotske raznovrstnosti, dvigovanje poplavne odpornosti in umeščanje sonaravnih (na naravi temelječih) ureditev v slovenski prostor.
Smernice se dotikajo problematike prepoznavanja naravnih danosti in nevarnosti ter dinamičnih naravnih pojavov v povirjih, načrtovanja in planiranja posegov v prostor, njihovega financiranja in pridobivanja zemljišč za graditev objektov in inženirskih gradenj, izdelave ustrezne projektne dokumentacije, ter na splošnem razumevanje problematike v času in prostoru odpirajo možnosti za vključitev podrobnejših tehničnih smernic za posamezna vprašanja urejanja voda – te smernice so bolj podrobno in tehnično naravnane, uporabne pri pripravi projektnih nalog in razpisov za izbiro izvajalcev različnih nalog na področju urejanja voda, od planiranja in načrtovanja (študijsko-planerski del) do izdelave tehnične dokumentacije za izvedbo del na terenu ter izbor izvajalcev načrtovanih posegov v povirjih za zagotavljanje višje poplavne in druge odpornosti človekovega grajenega prostora.
Smernice, prikazane v nadaljevanju, bodo potrjene (in prilagojene) v ustreznem postopku sprejemanja na državni ravni, da pridobijo podzakonsko težo in se uveljavijo v slovenskem prostoru. Zato pričakujemo, da bomo v postopku sprejemanja imeli aktivno vlogo njihove razlage.

Zadnje novice / Latest News

Spletna platforma pOZNavalec.si

Spletni medij pOZNavalec osvešča o trajnostnem razvoju in razvojnih tematikah doma in v tujini, bolj podrobno pa o ciljih trajnostnega razvoja, mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči. Ta kakovostni spletni medij prispeva k pluralnosti medijske krajine v Sloveniji, izdaja ga Društvo za Združene narode za Slovenijo.

Spletno platformo podpira Slovenska nacionalna komisija za UNESCO v okviru projekta UNESCO mladinska platforma.

Vabljeni k zanimivemu branju o Združenih narodih, svetu in Sloveniji ter o izzivih trajnostnega razvoja.

Poplave avgust 2023

Obsežne dele Slovenije so prizadele večdnevne močne poplave. Izražamo sočutje vsem prizadetim in globoko zahvalo vsem, ki so priskočili na pomoč v kakršni koli vlogi ali na kakršen koli način. Solidarnost je močno zakoreninjena v slovenski družbi.

Odpravljanje posledic bo dolgotrajno in boleče. Od nas bo zahtevalo veliko mero odrekanja na drugih področjih delovanja in razvoja.

Posledice žal niso le zaradi moči narave, ampak tudi našega ravnanja v preteklosti in našega odnosa do voda.

Za boljše razumevanje si lahko preberete tri prispevke:

Quo vadis slovensko vodarstvo – anketa iz leta 1995, objavljena v reviji Slovenski vodar, št. 2

Quo vadis slovensko hudourništvo? – strokovni prispevek iz leta 2016 na Mišičevem vodarskem dnevu

95 tez o vodarstvu – prispevek iz leta 2017 z 2. kongresa o vodah Slovenije

Verjamemo, da lahko v času podnebne krize ravnamo drugače in varujemo človeška življenja in premoženje v večji meri, tako da krepimo odpornost družbe in posameznika.

Agencija RS za okolje (ARSO) je že na svojih spletnih straneh objavila analizo “Nalivi in obilne padavine od 3. do 6. avgusta 2023” – MOPE, ARSO, Ljubljana, 32 str.

Hidrološke analize tega izrednega dogodka člani Unesco katedre objavljajo na Facebook spletni strani študija Vodarstvo in okoljsko inženirstvo, ki ga izvaja Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani.

Zanimivo branje o kvantitativnih metodah za ocenjevanje poplavne nevarnosti ponuja pregledni članek avtorjev Maranzoni in sod. (2023) Quantitative flood hazard assessment methods: A review, Journal of Flood Risk management, 16:e12855, https://doi.org/10.1111/jfr3.12855, ki je na voljo v angleškem jeziku v prostem dostopu. Poplavna nevarnost se ne dotika le vprašanj o varnosti objektov in ljudi v njih, temveč tudi ljudi na prostem, tudi v prevoznih sredstvih.

Sprememba slovenske področne zakonodaje na področju varstva pred škodljivim delovanjem voda (vključuje poplave vseh vrst in vzrokov) je nujna.

PLANNED CHAIR ACTIONS IN 2026:

PLANNED CHAIR ACTIONS IN 2025:

PLANNED CHAIR ACTIONS IN 2024:

CHAIR ACTIONS IN 2023:

CHAIR ACTIONS IN 2022:

CHAIR ACTIONS IN 2021:

CHAIR ACTIONS IN 2020:

CHAIR ACTIONS IN 2019:

CHAIR ACTIONS IN 2018:

CHAIR ACTIONS IN 2017:

CHAIR INAUGURATION CEREMONY 2016:

UNESCO Chair on Water-related Disaster Risk Reduction (WRDRR) was inaugurated during a ceremony on December 1, 2016.

The planned activities relate to risk reduction of water-related disasters due to floods and accompanying erosion phenomena. The problem has contemporary relevance in Slovenia and elsewhere in the world. Today, we mostly encounter the impacts of: climate change and anthropogenic actions as a response to hazards and the changed way of our life, subject to cultural and developmental diversity related to the society’s sensitivity, and development of new technologies and risk reduction actions.

Through an integrated approach to research and doctoral study programmes we will develop new solutions suitable for local natural and cultural conditions.